dict3.png

Aikido

Borilna veščina, ki se je razvila na Japonskem v pričetku 20. stoletja iz uporabe samurajskih tehnik brez meča. “Ai” predstavlja harmonijo oz. skladnost, ubranost; “Ki” je duhovnost, v smislu nečesa nejasnega—nejasni del življenja; “Do” pa je življenjska pot. Včasih smo aikido prevajali kot “popotovanje k ubranemu svetu”, lahko pa ga prevedemo tudi kot “skladna in duhovna življenjska pot”.


Bukiwaza

Tehnike z orožjem (“buki”). V aikidu vadimo tudi tehnike z lesenimi imitacijami orožja, kot so tanto (lesen nož), bokken (lesen meč) ter jo (krajša lesena palica).


Dojo

Prostor, kjer se vadi neka veščina, v našem primeru aikido. Ker je dandanes težko najti prostor, ki bi bil koriščen izključno kot dojo, se borilne veščine običajno vadijo v športnih dvoranah, ki jih zgolj v času treninga pretvorimo v dojo.


Doshu

Aikido je pot (“do”), ki se ohranja skozi vadbo. Doshu je oseba, ki ohranja in vzdržuje to pot. Učitelj je doshu le, ko uči neodvisno od tujih filozofij in drugih učiteljev.


Kenkodo

Pot zdravja, preko katere se učimo ustvarjati svoje življenje, telo in um. Zajema: seizaho (sedeča meditacija), kokyuho (dihanje), taiso (vaje), sotaiho (vaje, ki jih delamo za druge ljudi), seitaiho (vaje, s katerimi popravimo lastno telo) in teateho (dotikanje telesa z rokami).


Kimusubi no Gyo

Vrsta različnih tehnik, ki jih povezujeta njihov namen in gibanje. Namen kimusubi no gyo je, da spodbuja vadbo dihanja in meditacije kot celote.


Kumiwaza

Tehnike, ki ustvarjajo odnos med ljudmi. “Kumi” lahko pomeni tako šolski razred kot dva človeka, ki tvorita par.


Ma-ai

Pravilna zaznava prostora in časa—skladnost razdalje in časovnega odziva.


Misogi

Čiščenje znotraj sebe, eden poglavitnih namenov meditacije. Pomeni očistiti svoje telo, da se s tem očisti tudi um. Na treningih ga pogosto vadimo v obliki misogija z zvoncem (“suzu”) ali z bokkenom. Pomemben vidik misogija je tudi čiščenje hiše in doja z vlažno krpo, ki poleg ustvarjanja zdravega okolja nudi tudi priložnost za meditacijo.


Seitaiho

Vaje, s katerimi skušamo doseči skladnost našega telesa tako, da v različnih pravilnih položajih telesa vztrajamo dlje časa, dokler se telo v položaju ne sprosti.


Sensei

Učitelj. Dobesedno pomeni “nekdo, ki je bil (duhovno) rojen pred ostalimi”. V tem izvornem pomenu se koristi le za tiste, ki se vedejo kot učitelji v svojem vsakdanjem življenju, in ne le, kadar učijo. Dandanes se na Japonskem beseda “sensei” pogosto uporablja za kogarkoli, ki nekaj uči, in je spoštljiv naziv za njih. Ta naziv se za njih koristi zgolj tekom učenja.


Shin Shin Toitsu

Poenotenje uma in telesa. Koncept, ki je na Japonskem razširjen v raznih borilnih veščinah, umetnosti ter Zen meditaciji.


Shugyo

Samo-vadba. Vaje, ki jih počnemo sami zase, ko nas nihče ne opazuje.


Taiso

Vaje, ki vzdržujejo telo in um v dobrem stanju; v aikidu ločimo med “kenko taiso” ter “aiki taiso”. Te vaje niso namenjene ogrevanju—le-tega v borilnih veščinah ni, saj moramo biti v vsakem trenutku pripravljeni nekaj storiti.


Taninzugake

Napad večih ljudi oz. vadba z večimi napadalci.


Tatami

Blazine, na katerih poteka vadba aikida. Rahlo dvignjen del prostora, ki ga ustvari tatami, služi tudi kot zamejitev prostora vadbe, ki je tako—fizično in umsko—ločen od preostalega prostora. Na tatamiju smo običajno bosi.


Tegatana

Roka (“te”), ki ima obliko meča (“katana”). S pravilno obliko roke lahko v tehnikah aikida “režemo” in ne zgolj udarjamo, takšno gibanje pa omogoča, da lažje spremenimo um in vodimo partnerja.


Tehodoki

Znebiti se prijema. Pomeni tudi “učiti začetnika”, in številne tehnike aikida, ki se jih učimo na začetku, se ukvarjajo ravno s tem, kako se znebiti neželenega prijema tako, da spremenimo partnerjev um.


Tsuzukiwaza

Zaporedje tehnik, ki jih izvajamo eno za drugo. Na ta način vadimo razumevanje situacije, ki se lahko razvije v drugo situacijo, in kakšna tehnika je tedaj lahko primerna.


Ukemi

Sprejeti tehniko s telesom. Tisti, ki sprejema tehniko (“uke”), jo mora znati sprejeti tako, da se pri tem ne poškoduje. V sklopu tega v aikidu vadimo tudi padce. Tehnike v aikidu vadimo tako, da se oseba, ki izvaja tehniko (“nage”), ter oseba, ki jo sprejema (“uke”), izmenjujeta, obe vlogi pa sta ključni za dobro vadbo.


Yawara

Mehke tehnike, ki se izvajajo brez orožja. Tako se imenujejo, ker je človeško telo mehkejše od jekla.